Slovo generacije 2011/2012–2019/2020
Tone Pavček v pesmi Popotnik pravi: ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Tako je do konca svojega šolanja na Osnovni šoli Milana Šuštaršiča prišla še ena generacija devetošolcev. Od osnovnošolskih klopi se je poslovila generacija, ki si jo bomo zagotovo zapomnili po precej drugačni zaključitvi šole.
Že marca so namreč šolske klopi zamenjali za domače kavče in postelje ter za 9 tednov osebni stik zamenjali z virtualnim.
Tudi slovo je bilo nekaj posebnega, saj so se tudi ob zaključku leta morali hitro prilagoditi – tokrat vremenskim razmeram. A kljub temu so se iznajdljivi in ustvarjalni devetošolci od osnovnošolskih let poslovili s programom, ki so ga povezovali spomini in zahvale. Teh je namreč polno njihovo srce – kot so sami povedali v uvodnem nagovoru. Pripravili so tudi bilten generacije.
V generacijski pesmi so se predstavili tako:
To je naš deveti razred.
Teo zelo hitro govori,
medtem ko naša Julija nonstop se uči.
Vedno mislili smo, da Simon in Iva sošolca
na gimnaziji bosta postala,
a je Iva drug jezik izbrala.
Lino že celo telo od naporne odbojke boli
medtem ko Maks vsak dan v šolo zamudi.
Lara kmalu na živilski se bo učila,
medtem ko Tisa bo z bratom na Šubičko hodila.
Silvija do vseh vedno prijazna je,
medtem ko obe Nini skrbita za vse.
Ula ima za izobraževanje res visoke cilje
medtem ko Lucija lahko preteče milje.
Kazimir se zaradi animacij s prstom po tablici podi,
medtem ko Sara v zelo lepi hiši živi.
Tiana kozmetičarka bo postala kmalu
Klara Eva se večinoma slika le v ogledalu.
Žiga Kitek kickboks trenira
Kaja ni bila tista, ki si poklic dolgo časa izbira.
Domen Guna zelo daleč živi,
medtem ko se Gal vedno za nogometno žogo podi.
Naša Ana vedno obljubo drži,
Lana Brina avtobus lovi.
Nik rokomet igra,
medtem ko Jaka vedno skrbi za vsakega.
Nejc Simonič vse nogometne tekme pogleda,
medtem ko je Klarina koža vedno rahlo bolj bleda.
Žiga Gorec ekonomijo se bo učil,
medtem ko se bo Nejc Supančič za avti podil.
Frida Zala v oblakih ima glavo,
medtem ko Domen Novak prepogosto misli na zabavo.
Eva Kočar bolj tihe je narave
medtem ko je Eva Grmič bistroumne glave.
Diana je včasih violino igrala,
naši Vladi je včasih mama pravljice v ukrajinščini brala.
Gaja je poskusila vse sladolede,
razen tistega z okusom meda.
Naši razredničarki sta bili zlati,
velikokrat sta nas zavijali v vati
zanima nas, kaj se bo zgodilo, ko prišli bomo v srednjo
upam, da z znanjem ne bomo izpadli bedno.
Kulturno-umetniškemu programu je sledila svečana podelitev priznanj zlatim bralcem in priznanj, ki so jih učenci usvojili na različnih tekmovanjih. Učencem, ki so dosegli najvidnejše dosežke, so ravnateljica in razredničarka podelile priznanja za večletno delovanje na kulturno-umetniškem področju.
Zlato paleto, to je priznanje za izstopajoč prispevek šoli na likovnem področju, so prejeli: Eva Grmič, Kazimir Plesničar in Lucija Žuvela.
Zlato pero, ki je priznanje za izstopajoč prispevek šoli na literarnem področju, je prejela: Eva Grmič.
Napetost je naraščala, saj je bilo na vrsti še najvišje priznanje, ki ga podeljuje šola. Učenec, ki prejme to priznanje, se zavihti na šolsko steno »zvezd«. POSEBNO PRIZNANJE ŠOLE za nesebično medvrstniško pomoč, spoštljiv odnos do sovrstnikov in zaposlenih, uspehe na učnem področju ter izstopajoč ustvarjalni duh je prejela Eva Grmič.
Sledil je vpis učencev, ki so bili odličnih vseh 9 let, v knjigo odličnjakov. Učenci so na koncu slovesnosti prejeli še spričevala.
Da bo spomin na zaključno slovesnost sladek, so poskrbele naše pridne kuharice, ki so nas presenetile s torto. Sledilo je druženje in poslednje slovo.
Čestitamo vsem devetošolcem in jim na njihovi poti želimo obilo sreče in uspehov.
