EKSKURZIJA V GRADEC

Pri izbirnem predmetu TVZ moramo učenci organizirati enodnevno ekskurzijo. Me smo si izbrale avstrijsko mesto Gradec, kamor smo se odpravile v soboto, 13. 4. 2023.

Zjutraj smo se zaspane vkrcale na vlak ob petih zjutraj. Med dolgo potjo smo si krajšale čas s pogovori in predstavljanjem načrta o poteku dneva. Ko smo prispele v Gradec, smo si ogledale umetni otok na Muri, ki se nam je zdel izstopajoč glede na okolico. Navdušile pa so nas raznolike stare stavbe, ki izstopajo v svojem renesančnem slogu. Tako nas podatek, da je Gradec na UNESCO-vem seznamu, ni prav dosti presenetil. Kot prave turistke smo obiskale turistično informacijski-center, kjer smo dobile raznolike brošure in zemljevid. V bližini smo si ogledale deželni parlament in mestno hišo. Svojo pot smo nadaljevale v muzej CoSA – Center of scientific activities. Tam nas je čakalo veliko aktivnosti, s pomočjo katerih smo spoznavale znanost na zabaven način. Zelo nam je bilo všeč, ko smo se preizkusile v vlogi zdravnic, kjer smo imele svoje paciente in smo jim odvzemale kri ter jih diagnosticirale. Kri smo lahko pogledale pod mikroskopom, kjer smo njihovo diagnozo tudi potrdile. Navdušila nas je tudi aktivnost sestavljanja svojega avta. Različne dele avtomobila smo prenašale v različne prostore in jih tako “dodale” svojemu avtu, ki smo ga potem preizkusile na virtualni testni vožnji. Za konec smo si ogledale krajši film z globokimi vprašanji o našem obstoju, npr. ali smo v vesolju sami? Obisk pa smo zaključile z ustvarjalno delavnico, kjer smo ustvarjale s 3D pisalom. 

Ker so nas vse te dejavnosti tako utrudile, smo si privoščile obilno kosilo v tipični avstrijski restavraciji Dear Sterier. Tam smo poskusile dve različni tradicionalni kosili – so fižolov štrudelj in dunajski zrezek. Nato smo se podale po “peklenski” poti na grad (strmina, vročina, veliko stopnic).

Ogledale smo si znamenit stolp z uro in razgled na mesto iz kitajskega paviljona. Nazaj pa smo se odločile za krajšo pot s toboganom. Dolg je 175 m in je najdaljši podzemni tobogan na svetu. Občutki ob koncu so bili mešani – nekaterim je bilo 40 sekund spusta največja muka, drugim pa zelo lepa in adrenalinska izkušnja. Nato smo si ogledali mavzolej cesarja Ferdinanda II. in stolno cerkev, ki nas je impresionirala s svojo veličastno okrasitvijo in prečudovitim zvokom orgel. Da bi se malo ohladile, smo želele obiskati najboljšo slaščičarno s sladoledom v Gradcu, ker pa je bila vrsta tam zelo dolga, smo raje obiskale drugo, ki je bila le par metrov stran. Sladoled je presegel naša pričakovanja in je bil prav tako izvrsten. Za konec smo si ogledale romantične dvojne stopnice.

Počasi smo se odpravile do železniške postaje, kjer smo se ob 18.38 vkrcale na vlak in odpeljale do Ljubljane. Nazaj smo se vrnile utrujene, a polne lepih spominov. 

Mija, Tinkara, Maja, Brina, 8.b

Mentorica: Kristina Šturm